Bosna in Hercegovina 

(izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).

Nahaja se v jugovzhodni Evropi. Na zahodu in severu meji na Hrvaško, na vzhodu na Srbijo in na jugovzhodu na Črno goro, na jugu pa ima pri naselju Neum dostop do Jadranskega morja. Glavno mesto države je Sarajevo.

Bosna in Hercegovina je skoraj celinska država, saj ima izjemno kratko obalo (20 km) ob Jadranskem morju pri naselju Neum. Osrednji in vzhodni del države je večinoma hribovit in na severovzhodu načeloma raven. Osrednji del Bosne ima celinsko podnebje z vročimi poletji in mrzlimi snežnimi zimami. Južni del države, Hercegovina, ima sredozemsko podnebje.

https://cdn.relax.si/processed/countries/1800_900//bosnia_and_herzegovina_abb13605-afc1-49c2-aa01-5c7261a45aa9.webp

Etimologija

Prva ohranjena široko priznana omemba Bosne je v De Administrando Imperio, politično-geografskem priročniku, ki ga je napisal bizantinski cesar Konstantin VII sredi 10. stoletja (med 948 in 952) in opisuje »majhno deželo« (χωρίον v grščini), imenovano »Bosona« (οσώνα).

Ime naj bi izhajalo iz imena reke Bosne, ki je tekla skozi bosansko središče. Po mnenju filologa Antona Mayerja bi lahko ime Bosna izviralo iz ilirskega *bas-an-as, ki bi izhajalo iz proto-indoevropskega korena *bos ali *bogh – kar pomeni »tekoča voda«. Po besedah ​​angleškega strokovnjaka za srednji vek, Williama Millerja, so slovanski naseljenci v Bosni »prilagodili latinsko označbo Basante in tako poimenovali reko Bosno in sebe kot Bošnjake«.

Ime Hercegovina (»herzogova zemlja«, iz nemške besede za vojvodo) izvira iz naziva bosanskega magnata Stjepana Vukčića Kosače, »Herceg (Herzog) Huma in obale« (1448). Hum, nekdanje Zahumje, je bila srednjeveška kneževina, ki jo je v prvi polovici 14. stoletja osvojila Bosanska Banovina. Regija je bila pod vodstvom Osmanov kot Hercegovski Sandžak (Hersek) v okviru pašaluka v Bosni do ustanovitve kratkotrajnega Hercegovskega Pašaluka leta 1830, ki se je ponovno umestil v petdesetih letih 19. stoletja, po čemer je entiteta postala splošno znana kot Bosna in Hercegovina.

Ob razglasitvi neodvisnosti je država prevzela ime Republika Bosna in Hercegovina, toda s podpisom Daytonskega sporazuma je morala spremeniti ime v današnjo Bosno in Hercegovino.

Bogata kulturna dediščina:

Bosna in Hercegovina se ponaša z raznolikim kulturnim karakterjem, ki odraža vplive osmanske, avstro-ogrške in slovanske tradicije. Odkrijte zgodovinsko Sarajevo, se sprehodite skozi slikoviti Mostar ter obiščite veličastni most Mehmeda paše Sokolovića v Višegradu.

Osupljiva naravna lepota:

od kristalno čistih voda reke Une do divjih vrhov Dinarskih Alp, Bosna in Hercegovina predstavlja raj za ljubitelje narave. Hodite po nedotaknjenih narodnih parkih, zapeljite se s kajakom po mirnih rekah ali preprosto uživajte ob azurnih vodah Jadranskega morja.

Okusna kuhinja:

poskusite edinstvene okuse bosanske kuhinje, ki združuje vplive turške, sredozemske in srednjeevropske kuhinje. Razvajajte se s tradicionalnimi jedmi, kot so čevapčiči, burek in baklava.

Topla gostoljubnost:

doživite legendarno gostoljubnost bosanskih ljudi, ki slovijo po svoji toplini in velikodušnosti. Ustavite se na kavi v udobnih domačijah, klepetajte s prijaznimi domačini v živahnih kavarnah ter se poglobite v živahno kulturo te prijazne države.

Ugodne cene:

uživajte v ugodnih počitnicah v Bosni in Hercegovini, kjer vaš denar veliko velja.